Ugotavljanje davčne osnove pri samostojnih podjetnikih

Odločitev za odprtje samostojnega podjetja je pomemben korak, eno prvih vprašanj pa je tudi, na kakšen način bo podjetnik ugotavljal davčno osnovo. Izbira vpliva tako na višino obdavčitve kot tudi na obseg administracije in računovodskih obveznosti.

Samostojni podjetnik lahko davčno osnovo ugotavlja na dva načina:

👉 z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov,

👉 z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

1. Ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki

Pri tem načinu podjetnik vodi evidenco vseh prihodkov in vseh dejanskih stroškov poslovanja. Davčna osnova se izračuna tako, da se od prihodkov odštejejo vsi priznani poslovni odhodki.

Med dejanske odhodke sodijo na primer stroški materiala, nakup opreme, najemnine, stroški vozil, računovodske storitve, telefon, internet, službena potovanja, drugi stroški, povezani z dejavnostjo.

Ta način je običajno primernejši za dejavnosti, kjer nastaja veliko stroškov poslovanja, saj lahko podjetnik s priznavanjem dejanskih stroškov zniža davčno osnovo in posledično plača manj davka.

Najpogosteje se za ta sistem odločajo podjetniki v dejavnostih, kot so:  trgovina, gostinstvo, gradbeništvo, proizvodnja in druge dejavnosti z večjimi investicijami ali stroški materiala.

2. Ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Druga možnost je sistem normiranih odhodkov oziroma t. i. »normirani s. p.«. Priglasitev je potrebno oddati najpozneje v osmih dneh po registraciji dejavnosti oziroma vpisa v Poslovni register Slovenije.

Pri tem sistemu podjetnik ne dokazuje dejanskih stroškov, temveč mu zakon avtomatično prizna določen delež normiranih odhodkov. Zaradi tega je poslovanje praviloma precej bolj enostavno, administracije pa je manj.

Sistem je posebej priljubljen v storitvenih dejavnostih, kjer podjetniki običajno nimajo veliko dejanskih stroškov, kot so programiranje, IT-storitve, marketing, svetovanje, oblikovanje, prevajanje, fotografija, izobraževanje in spletne storitve.

Ker v teh dejavnostih težko izkazujejo višje stroške, je sistem normiranih odhodkov zanje pogosto davčno ugodnejša rešitev..

Kako se priznajo normirani odhodki?

Od leta 2026 se sistem priznavanja normiranih odhodkov za samostojne podjetnike postopoma spreminja. Glavna značilnost nove ureditve je, da se delež priznanih odhodkov zmanjšuje z rastjo prihodkov.

📊 Višina priznanih normiranih odhodkov

• do 100.000 € prihodkov

  Prizna se 80 % normiranih odhodkov od ustvarjenih prihodkov.

• od 100.000 € do 120.000 € prihodkov

  Za del prihodkov nad 100.000 € se prizna 70 % normiranih odhodkov.

• od 120.000 € do 150.000 € prihodkov

  Za ta del prihodkov se prizna 40 % normiranih odhodkov.

• nad 150.000 € prihodkov

  Normirani odhodki se ne priznajo več.

  
  

👉 Sistem tako postopoma zmanjšuje davčne ugodnosti pri višjih prihodkih.

 Obdavčitev normiranega s. p.

Ko se od prihodkov odštejejo normirani odhodki, dobimo davčno osnovo (dobiček po pravilih normiranca).

Ta se obdavči progresivno:

• do 72.000 € davčne osnove → 20 %

• nad 72.000 € → 35 % na presežek

Potrebujete pomoč pri odločitvi?

Za brezplačen posvet ob ustanovitvi podjetja se lahko naročite na OOZ Velenje, kjer deluje tudi točka SPOT. Poleg same registracije podjetja vam strokovni svetovalci pomagajo tudi pri presoji, katera oblika poslovanja in način obdavčitve sta glede na vašo dejavnost, pričakovane prihodke in stroške najbolj ugodna rešitev za vas.

Članom zbornice nudimo tudi celovito podporo pri poslovanju, vključno s pomočjo in svetovanjem ter računovodskimi storitvami za t. i. »normirani s. p.«.