Regulirane dejavnosti v Sloveniji – kaj mora vedeti vsak podjetnik?

Pri ustanavljanju podjetja ali širitvi poslovanja se podjetniki pogosto osredotočajo predvsem na poslovno idejo, trg in pridobivanje strank. Vendar pa je za zakonito opravljanje dejavnosti ključno tudi poznavanje predpisov, ki določajo pogoje za opravljanje posameznih dejavnosti. V Sloveniji namreč vse dejavnosti niso prosto dostopne – številne sodijo med regulirane dejavnosti, za katere zakonodaja predpisuje posebne pogoje, dovoljenja ali strokovno usposobljenost.

1. Kaj so regulirane dejavnosti?

Regulirane dejavnosti so dejavnosti, pri katerih država zaradi varovanja javnega interesa, zdravja, varnosti ljudi, premoženja ali okolja določa posebne pogoje za njihovo opravljanje. Podjetje lahko takšno dejavnost registrira, vendar je ne sme opravljati, dokler ne izpolni vseh zakonsko predpisanih pogojev.

Ti pogoji lahko vključujejo:

• ustrezno izobrazbo ali poklicno kvalifikacijo,

• pridobitev licence ali dovoljenja,

• vpis v posebne registre,

• izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev,

• pridobitev soglasij ali koncesij.

  
  

Najpogostejše regulirane dejavnosti v Sloveniji so dejavnosti s področja zdravstva, socialnega varstva, prometa, gostinstva, zasebnega varovanja, nepremičninskega posredovanja ter številne obrtne dejavnosti.

2. Obrtne dejavnosti kot posebna skupina reguliranih dejavnosti

Pomemben del reguliranih dejavnosti predstavljajo obrtne dejavnosti, ki jih ureja Obrtni zakon.

Za obrtne dejavnosti zakon zahteva ustrezno poklicno usposobljenost. V teh primerih je za zakonito opravljanje dejavnosti potrebno pridobiti obrtno dovoljenje in vpis v obrtni register.

Uredba o obrtnih dejavnostih določa številne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Med najpogostejšimi so:

Živilske dejavnosti

• proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic,

• proizvodnja piškotov, trajnega peciva in slaščic.

Kovinarske in strojne dejavnosti

• obnavljanje in protektiranje pnevmatik,

• litje železa, jekla in drugih kovin,

• prekrivanje kovin,

• popravila in vzdrževanje strojev in naprav,

• popravila elektronskih in električnih naprav.

Gradbene in inštalaterske dejavnosti

• gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb,

• elektroinštalacije,

• vodovodne, grelne in hladilne inštalacije,

• gradnja in vgradnja peči,

• izolaterska dela,

• vgradnja dvigal in strelovodov,

• fasaderska dela,

• krovska in kleparska dela,

• specializirana gradbena dela,

• postavljanje gradbenih odrov,

• betoniranje in sanacije armiranobetonskih konstrukcij.

Servisne dejavnosti

• popravila in vzdrževanje motornih vozil,

• vulkanizerstvo,

• popravila in vzdrževanje motornih koles.

Osebne storitve

• frizerska in brivska dejavnost,

• kozmetična dejavnost,

• pedikerska dejavnost,

• tetoviranje in pirsing.

Druge dejavnosti

• dimnikarska dejavnost,

• dejavnost optikov in popravila očal.

  
  

Gre za dejavnosti, pri katerih je zaradi varnosti uporabnikov, kakovosti izvedbe in strokovne zahtevnosti zakonodajalec predpisal ustrezno strokovno usposobljenost izvajalca.

3. Pridobitev obrtnega dovoljenja

Podjetnik vloži vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja pri pristojni območni obrtno-podjetniški zbornici glede na sedež podjetja ali neposredno na OZS.

Obrtno dovoljenje je mogoče pridobiti na dva načina in sicer:

1. Na podlagi ustrezne poklicne usposobljenosti

Nosilec dejavnosti predloži dokazilo o ustrezni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti.

Kot dokazila se upoštevajo:

• spričevala o zaključeni poklicni ali strokovni izobrazbi,

• mojstrska spričevala,

• nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK),

• druga dokazila, določena z Uredbo o obrtnih dejavnostih.

  
  

2. Na podlagi drugega odstavka 9. člena Obrtnega zakona

Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje na podlagi delovnih izkušenj.

V tem primeru je treba predložiti:

• potrdilo delodajalca o opravljanju dela poslovodne osebe,

• kopijo pogodbe o zaposlitvi,

• potrjen obrazec ZPIZ, iz katerega so razvidna obdobja zaposlitve,

4. Zakaj so obrtna dovoljenja pomembna?

Sistem obrtnih dovoljenj ni namenjen administrativnemu obremenjevanju podjetnikov, temveč zagotavljanju strokovne usposobljenosti izvajalcev in varnosti uporabnikov storitev. Posebej pomemben je pri dejavnostih, kjer lahko nestrokovno opravljanje dela povzroči škodo na premoženju, nevarnost za zdravje ali celo ogrozi življenja ljudi.

Za podjetnike pa pridobljeno obrtno dovoljenje predstavlja tudi dokaz strokovnosti, usposobljenosti in kakovosti, kar pomembno prispeva k zaupanju strank in poslovnih partnerjev.

5. Potrebujete pomoč?

Pred začetkom opravljanja dejavnosti je smiselno preveriti, ali zanjo potrebujete obrtno dovoljenje in ali izpolnjujete predpisane pogoje. S tem se izognete morebitnim zapletom pri poslovanju in inšpekcijskih postopkih.

Če niste prepričani, katere pogoje morate izpolnjevati za svojo dejavnost, vam pri preverjanju in pridobitvi obrtnega dovoljenja z veseljem pomagamo. Za brezplačen posvet se lahko naročite na OOZ Velenje.