Odgovornost do sebe kot zaščita pred izgorelostjo

Samo podjetništvo ima velikokrat navzven močne prizvoke svobode, ustvarjalnosti, moči ter možnosti odločanja. Jasno pa je, da to terja svojo ceno pri posamezniku, ki se za ta korak odloči. V praksi se pokaže, da podjetniki v veliki večini delujejo v okolju velike odgovornosti, stalnega pritiska in negotovosti. Le to velikokrat presega standardni osemurni delovnik. Zaradi stalnega zagona in stresnega načina življenja podjetniki velikokrat spregledajo opozorilne znake telesa in psihičnega počutja, ki lahko vodi v izgorelost ali zgodnje oblike le te. Izgorelost je več kot le izčrpanost, gre za izgubo motivacije, smisla, kronično utrujenost, občutek neučinkovitosti, ipd. Spremljajo pa jo še mnogi drugi fizični simptomi.

Ko delo postane življenjski stil

Izgorelost lahko tako opredelimo kot dolgotrajno stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki je posledica prekomernega dolgotrajnega stresa. Svetovna organizacija (WHO,2019) izgorelost uvršča med sindrome, ki so povezani z delom.

V podjetništvu se lahko hitro ujamemo v spiralo, kjer delo postane edini fokus življenja. In včasih so to le obdobja, težava nastane, ko ta trajajo. Vzorci, ki so skupni marsikateremu podjetniku so velikokrat odrekanje prostemu času, dolgi delovniki, premikanje prioritet, izogibanje skrbi zase ipd. Takrat lahko kot posamezniki pričnemo zanemarjati partnerske in družinske odnose, osnovne potrebe, zdravo delovno okolje in najpomembnejše - sebe. Tako je nekako po tiho postala kultura podjetništva »najprej posel, potem pa vse ostalo«.

A kaj se zgodi, ko »vse ostalo« ne želi več opravljati posla?

Prvi znaki izgorelosti tako po navadi dolgo ostanejo spregledani. Posameznik lahko sprva občuti le rahlo utrujenost ali padec motivacije, ki pa se s časom lahko stopnjuje in začne agresivno posegati tudi v druga področja življenja. Težavo velikokrat poveča tudi občutek manjvrednosti oz. težavo priznati si, da nečesa nismo sposobni speljati do konca oz. v določeni obliki (perfekcionizem, nizka samopodoba,…). Kot navajata avtorja Maslach in Leiterjev gre pri Maslachova lestvici izgorelosti (MBI-Maslach Burnout Inventory) za oceno treh pomembnih komponent:  

• Izčrpanost, ki zajema predvsem občutek čustvene in fizične praznine. Posamezniki se počutijo preobremenjeni, brez energije, nimajo več moči, da bi opravljal delo ali se soočal z ljudmi, ipd.

• Cinizem oz. odtujenost: tu gre predvsem za hladen, odtujen, negativen odnos do dela, sodelavcev, bližnjih in/ali strank. V tem primeru gre predvsem za odziv na čustveno izčrpanost in deluje kot zaščitni mehanizem, ki lahko preide v hujše oblike odtujenosti.

• Neučinkovitost: gre za upad občutka kompetentnosti in učinkovitosti. Posameznik lahko občuti izgubo veselja do dela, ki ga je v preteklosti veselilo. Doživljajo lahko večjo negotovost  v lastne sposobnosti, slabšo samozavest,… (Maslach, Leiter, 2007)

Zato je pomembno, da se znamo za trenutek ustaviti predvsem pa prepoznati znake pravočasno, saj lahko zgodnje ukrepanje prepreči hujše posledice. Takšni znaki so lahko izčrpanost in pomanjkanja energije, pomanjkanje motivacije in smisla, težave s koncentracijo, ki otežujejo opravljanje nalog. Poleg tega se pogosto pojavijo glasnejša opozorila telesa npr. motnje spanja, ki se kažejo kot nespečnost ali neprekinjen spanec, spremembe v prehranjevanju, bodisi izguba apetita ali pretirano uživanje hrane kot način soočanja s stresom, težave s prebavo, težave z vidom, glavoboli,… Kakršnakoli odstopanja v počutju je tako pomembno jemati resno in v skladu s tem tudi ustrezno ukrepati.

Podjetniška avtonomija – pot do osebnega zadovoljstva

V večini primerov odprtje podjetja samo po sebi ne prinese samodejne svobode, nadzora in moči. Na občutku avtonomnosti je potrebno kot podjetnik aktivno delati ter ga izoblikovati. Avtonomija v podjetništvu je sestavljena iz več ključnih elementov. Gre za samostojno odločanje, ki omogoča sprejemanje odločitev brez zunanjih pritiskov. Vključuje tudi prilagodljivost pri organizaciji dela, možnost urejanja lastnega urnika in s tem zmanjševanje izčrpanost. Nadzor v delovnem procesu omogoča učinkovito delegiranje nalog in preverjanje prioritet, kar zmanjšuje občutek preobremenjenosti. Velik poudarek pri avtonomnosti v podjetništvu pa je nedvomno občutek kompetentnosti, saj na tak način posameznik občuti lastno sposobnost ter učinkovitost, kar zmanjšuje tveganje za izgorelost. (Vandor in Meyer, 2025)

Raziskava, ki sta jo izvedla Vandor in Meyer je pokazala, da podjetniki, ki imajo večjo avtonomijo pri delu poročajo o nižji stopnji duševne izčrpanosti. Avtonomija tako v tem primeru deluje kot zaščitni dejavnik, ki podjetnikom omogoča boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Gre za večji nadzor nad procesom dela, osebnim zadovoljstvom, svobodo nad prilagajanjem delovnega procesa, kar zelo pozitivno vpliva na odnos do dela in posledično zmanjšuje tveganje za izgorelost. (Vandor in Meyer,2025)

Tako Vandor in Meyer poudarjata, da bi morali podjetniške skupnosti, mentorji in investitorji aktivno spodbujati večjo avtonomijo podjetnikov, saj je to eden ključnih dejavnikov za preprečevanje izgorelosti.

Kaj lahko torej storimo sami, da preprečimo razvoj izgorelosti?

Zelo spodbuden podatek je, da lahko veliko naredimo sami že samo s povečano mero samoopazovanja. Velik dejavnik preprečevanja izgorelosti je nedvomno samopomoč in postavljanja zdravih meja. Glavne strategije vključujejo prepoznavanje zgodnjih znakov stresa, vzpostavitev stabilnega razmerja med delom in zasebnim življenjem, redno skrb zase in postavljanje prioritet za boljše počutje (spanje, prehrana, telesna aktivnost, rutine, odmori, …) ter postavljanje jasnih mej pri delu in odnosih. Kot socialna bitja zelo blagodejno na nas delujejo tudi urejeni odnosi ter ohranjanje in povezovanje s podporno mrežo prijateljev, družine, sodelavcev,...

Če zaznate znake izgorelosti, izčrpanosti ali dolgotrajnega stresa, je ključnega pomena, da ukrepate pravočasno. Strokovna pomoč, kot so coaching, mentorstva ali psihosocialna svetovanja in psihoterapija  so koristna že v začetnih fazah kot preventiva, pa tudi pri resnejših simptomih izgorelosti. V hujših oblikah je potrebna tudi zdravniška pomoč. Iskanje podpore ni znak šibkosti, temveč odgovoren korak k ohranjanju duševnega zdravja in splošnega psihofizičnega počutja.

Priporočila za nadaljnje bralno raziskovanje:

- Aljoša Bagola : Kako izgoreti

- Gabor Mate : Ko telo reče ne

Pripravila: Barbara Razbornik, Virelia Psihosocialna pomoč in svetovanje s.p.

Kontakt: 051 620 809

Literatura:

Maslach, Christina, University of California, Berkeley, Michael Leiter, and Deakin University. 2007. “Burnout.” A Mediation Model of Burnout and Engagement Implications for Interventions. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-800951-2.00044-3.

Vandor, Peter, and Michael Meyer. 2025. “Impactful Ventures, Burned-Out Founders? Insights From Two Studies of Social Entrepreneurs.” In CSR, Sustainability, Ethics & Governance, 159–73. https://doi.org/10.1007/978-3-031-75566-8_10.

World Health Organisation. 2019. https://www.who.int/news/item/28-05-2019-burn-out-an-occupational-phenomenon-international-classification-of-diseases. Dostopno 23. maja 2025