Potrjeno besedilo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo



V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.


V sklopu ukrepov za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema sodi na primer ukrep, da vlada lahko v primeru motenj z oskrbo z električno energijo in plinom razglasi stopnje tveganja (nižjo in višjo). Pri nižji stopnji tveganja je potrebno obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina preko sredstev javnega obveščanja, naj se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe. Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, bo vlada razglasila, ko bodo nastopile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije. Pri višji stopnji tveganja je potrebno izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje. V primeru, da upravljalec naprave nadomesti gorivo z drugo vrsto goriva, mora v roku 48 ur o tem po elektronski pošti obvestiti ministrstvo in inšpekcijo, pristojno za okolje. Upravljalci morajo prav tako v treh mesecih izvesti potrebne meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak. Vlada si z zakonom tudi nalaga, da vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo. Začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij velja tudi za upravljavce naprav brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot nadomestno gorivo upravljavcu naprave ni dovoljeno uporabiti odpadkov ali gorivo pridobljeno iz odpadkov.


Kar se tiče ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo, zakon ureja skladiščenje plina, sproščanje obveznih rezerv nafte ter naftnih derivatov ter izjeme pri doseganju kazalnikov učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja. Za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot gorivo uporabljajo plin, se čas razglašene višje stopnje tveganja, ne šteje v obdobje za izračun doseganja kazalnikov učinkovitosti. Nosilec bilančne skupine mora do 1. novembra v tekočem letu zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah Evropske unije v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih.


Čeprav skladišča zemeljskega plina v Evropski uniji predstavljajo le okoli 25 % letne porabe plina in samostojno ne morejo zagotavljati oskrbe s plinom, pa so pomemben dejavnik pri uravnavanju porabe plina v zimskem času, zato je še posebej kritično, če so v teh negotovih časih za oskrbo s plinom pred zimo premalo napolnjena.


Spodbujanje samooskrbe


Ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti spodbujajo samooskrbo, med drugim skupnostno samooskrbo v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti države ali lokalne skupnosti. V primeru, da takšna gospodarska družba investira v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so enaki ali večji od 250 kW inštalirane moči, mora 50 % delež letno proizvedene električne energije brezplačno razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Republiki Sloveniji, če gre družbo, v kateri ima država kapitalsko naložbo, oziroma gospodinjskim odjemalcem na območju lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica družbe.


Sklop ukrepov določa tudi, da lahko vlada v primeru razglasitev različnih stopenj tveganja in največ 1 leto po izteku razglašene stopnje tveganja z uredbami določa omejitev osvetljevanja ter omejitev temperature zraka za namen ogrevanja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost. Dodatno imajo odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne priklopijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če se bodo ogrevali na OVE, nagrajujemo pa odjemalce, ki bi se odločili za prostovoljno zmanjšanje odjema plina in električne energije za 15%. Dokazano zmanjšana poraba v obdobju od 1. oktobra do 31. marca 2023 se bo odjemalcem povrnila v obliki sorazmernega povračila prispevka OVE. V tem poglavju je določena še prepoved subvencij za plinske kotle in kogeneracije.


Ukrepi za zmanjšanje pritiskov na cene


V sklopu ukrepov za zmanjševanje pritiskov na cene zaradi volatilnosti energetskih trgov se pogodbene kazni zaradi nižje porabo plina ne bodo zaračunavale, odjemalec, ki je odklopljen, pa za čas odklopa ne plača omrežnine. Ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce se oblikujejo na način, da cena toplote odraža ceno plina, ki je določena na podlagi predpisov o kontroli cen. Plačilo za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije se za leta 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot so jo plačevali koncesionarji v letu 2020, določa pa se tudi neposredni nakup električne energije od slovenskih proizvajalcev za kritje izgub na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju.


Vlada predlaga, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji (predvsem premoga in zemeljskega plina), zmanjšane oskrbe Evropske unije s plinom, manjše lastne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov kot običajno in morebitnih drugih resnih motenj na energetskih trgih.