OZS predlaga ohranitev sistema normirancev za obrtne dejavnosti



Na seji 27.9.2022 UO OZS so obrtniki in podjetniki predstavili argumente proti spremembam sistema normirancev, ki jih je vlada sprejela včeraj v sklopu paketa davčnih sprememb. Člani UO OZS so opozorili, da bodo zaradi napovedanih sprememb na udaru rokodelski poklici, ki že sedaj izumirajo, povečala se bo tudi siva ekonomija. OZS obenem pričakuje celovitejše rešitve v okviru napovedane davčne reforme.


»Verjamem, da je to, kar je bilo sprejeto včeraj, torej da se pri normirancih poviša meja, od katere bodo veljale davčne spremembe, vendarle korak v pravo smer,« je uvodom dejal predsednik OZS Blaž Cvar, ki je prepričan, da bi bilo potrebno k spremembam davčne zakonodaje pristopiti v okviru celovite davčne reforme. »OZS zastopa 20 tisoč svojih članov in to je glas, ki ga zastopamo. Ti so mnenja, da v času, ko se pogovarjamo o pomoči gospodarskim subjektom, si težko predstavljamo, da gre država v nekem delu v povečanje davčnih bremen. Situacijo vidimo nekoliko drugače. Tu ne gre za prekarstvo, v več panogah ta način omogoča, da lahko posamezniki fleksibilnejše opravljajo delo,« je dejal Cvar. Po njegovem mnenju davčna reforma terja bolj celovit razmislek. »Dali smo predlog, kako bi našli rešitev za težave, ki so povod za spremembe. Normirance bi lahko ločili po panogah, tudi v Avstriji imajo podobno rešitev,« je še predlagal Cvar in obenem opozoril, da primerjave z zaposlenimi niso na mestu, saj samozaposleni nimajo plače, regresa, bolniške, malice.


Davčne spremembe je na seji predstavil državni sekretar na Ministrstvu za Finance Tilen Božič. »Zaradi obnašanja določenih zavezancev, ki imajo izredno nizke stroške, imamo danes 70.000 zavezancev, med katerimi je zelo malo obrtnih dejavnosti. Do 35.000 evrov se znajde okrog 66 % sedanjih normirancev, zanje se ne bo spremenilo popolnoma nič. V gospodarstvu moramo predvsem za manjše imeti takšne rešitve, da so čim bolj administrativno razbremenjeni. Da se v tem času lahko ukvarjate s svojim poslom,« je izpostavil Božič, ki ocenjuje, da se bodo migracije zgodile pri tistih, ki imajo višje stroške poslovanja. »Se strinjam, da normiranec prevzema višje tveganje. Zato plačuje minimalne socialne prispevke. Spravljamo jih v situacijo, ko bodo težko preživeli. Delovno razmerje pa zagotavlja neko varnost. Na ministrstvu nimamo cilja, da bi vse spravili v delovna razmerja. Niso pa vsi rojeni za podjetnike,« je še pojasnil Božič.


Stališče rokodelcev je na seji predstavil predsednik sekcije domače in umetnostne obrti (DUO) pri OZS Jernej Bortolato, ki je tudi sam normiranec. »Pri DUO so stroški ponavadi res nizki. Nekateri pa zaslužimo tudi več. Mislim, da bi morala biti višina 50.000 namesto 35.000 evrov. Obrtne dejavnosti bi se morale razlikovati od ostalih. S tem bi se ohranili tudi majhni subjekti, ki so pogosto v ogroženih poklicih.«


Da je trenutni sistem predvsem adiministrativno enostaven, se je strinjal tudi Bogdan Oblak, predsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS. Na seji je izrazil prepričanje, da na MF niso opravili temeljite analize. »Normiranci imajo ta sistem zato, ker je bistveno enostavneje poslovati. Ocenjujem, da če bodo šli v sistem obračuna davka po dejanskih stroških, bodo vsak cent bodo knjižili kot strošek in država bo pobrala manj davkov. Normiranci nimajo potnih stroškov, regresa, bolniške, plačane malice. Delamo vsi na tem, da bi gospodarstvo pospešili, potem je treba spodbuditi tudi te ljudi, ki delajo. Če bo višja obdavčitev, se bo razraslo delo na črno. Nimamo nič proti plačevanju davka, ampak proti preveliki obdavčitvi,« je dejal Oblak.


Da imamo pri višjih plačah bistveno bolj obremenjene plače kot sosednje države, pa je menil Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor. »Vlada govori o visoki dodani vrednosti, višje plače pa nas dodatno bremenijo,« je opozoril Gorjak.


Podpredsednik OZS Peter Pišek pa je ponovno izpostavil, da so delodajalske organizacije nasprotovale tem davčnim spremembam. »Mi v največji meri polnimo državno blagajno. Zato apeliramo na vlado in ministra, da razmisli o prijazni davčni politiki. Vse države, ki imajo prijazno zakonodajo, poberejo več davka. Predlagam, da razmišljate o pavšalu do pol milijona. Garantiram, da bo pobranih več davkov. Če nekdo šušmari, nam je to nelojalna konkurenca, živi pa bolje kot mi,« je zaključil Pišek.


Direktor OZS Danijel Lamperger pa je na seji upravnega odbora ocenil, da pričakovanja, da se bo z manj ugodno obdavčitvijo nekatere dejavnosti prisililo v redna delovna razmerja, niso realna.


Božič je ob zaključku seje UO OZS dejal, da si na ministrstvu veliko obetajo od sodelovanja OZS pri pripravi rešitev v okviru reforme.