Kot smo že med poletjem objavili[1], je namen novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) implementacija treh EU direktiv[2] v slovenski pravni red ter prevetritev nekaterih institutov, ki jih je prvotni ZVPot[3] vseboval že od samega sprejetja v letu 1998 oz. so bili vanj dodajani naknadno. Zaradi večje preglednosti in vsebinske povezanosti, je v ZVPot-1 na novo dodana tudi vsebina Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami[4], ki bo nehal veljati z uveljavitvijo novega zakona.
Med bistvenimi novostmi za obrtnike in manjše podjetnike izpostavljamo sledeče:
uvedba hierarhije jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga (v prej veljavnem zakonu je bil ta institut napačno poimenovan jamčevanje za stvarne napake, po vzoru na OZ, kar pa je ožji pojem od neskladnosti blaga). To pomeni, da je prodajalec dolžan najprej izvesti brezplačno popravilo ali zamenjava blaga in nato znižanje kupnine ali odstop od pogodbe;
ker potrošnik po novem ne bo mogel prosto izbirati med jamčevalnimi zahtevki, se uvaja »pravica do zavrnitve«, ki potrošniku omogoča, da takoj odstopi od pogodbe (kljub hierarhiji), če se neskladnost blaga pojavi v 30-ih dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravila ali zamenjave blaga;
po novem je kot razumni rok za popravilo oziroma zamenjavo določen rok 30 dni (z možnostjo podaljšanja v opravičljivih primerih);
obdobje obrnjenega dokaznega bremena (obdobje, v katerem mora prodajalec dokazati, da napaka na blagu ni obstajala že v času dobave blaga), je na prodajalcu prvo leto od dobave blaga (prej šest mesecev od izročitve blaga);
uvaja se regresna pravica, tj. zahtevek prodajalca, ki izpolni jamčevalni zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi za nadomestitev izpolnjenega potrošniku;
v primeru uporabe nepoštenih poslovnih praks s strani podjetij je na novo predvidena pravica potrošnika, da lahko odstopil od pogodbe in zahteva odškodnino;
prostovoljna garancija je sedaj poimenovana tržna garancija. Sama vsebina garancije ostaja enaka, s to izjemo, da zakon izrecno zahteva, da je izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije.
Zakon uvaja tudi številne novosti na področju digitalnih vsebin:
na novo se ureja pogodba o dobavi digitalne vsebine (npr. računalniška igrica, glasbena datoteka, e-knjiga) in digitalne storitve (npr. hramba fotografij v oblaku, socialna omrežja, Netflix, YouTube), pri čemer se nekatere določbe uporabljajo tudi v primeru, ko potrošnik namesto kupnine podjetju posreduje osebne podatke, kot je to sedaj običajno v primeru socialnih omrežjih, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah;
prodajna pogodba velja tudi za »blago z digitalnimi elementi«, kot so npr. pametne ure, ki beležijo podatke o aktivnosti in jih posredujejo v oblak;
na novo se ureja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve;
podjetja bodo dolžna zagotavljati potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami;
na novo se določa tudi obveznost spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb (po kakšnem ključu so informacije razvrščene, npr. najprej najnovejše in ali je podjetje plačalo za višjo razvrstitev) in jasno informacijo ali prek spletne tržnice sklepa pogodbo s podjetjem ali s potrošnikom;
podjetja bodo morala potrošnika obvestiti, kadar bodo ceno prilagajali na podlagi profilov potrošnikov;
zakon prepoveduje skrito oglaševanje (oglaševanje v okviru drugih medijskih vsebin, kot so filmi ali spletne objave) in lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov (navedeno je še posebej pomembno pri sodelovanju s t.i. »influenserji«).
prepovedana je preprodaja vstopnic, ki so jih podjetja pridobila kljub tehničnim omejitvam prodajalca;
prepovedana je t.i. dvojna kakovost blaga, pri čemer je dovoljena različna kakovost blaga, prepovedano pa je različno blago enako označiti;
na novo je določena obveznost za podjetja, da pri ponujanju popustov označijo prejšnjo najnižjo ceno v obdobju zadnjih 30 dni in znižano ceno;
rok za odstop potrošnika od pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov podjetja na domu ali izletov za promocijo blaga, se z namenom varstva ranljivih skupin iz 14 dni podaljša na 30 dni.
Ena izmed najbolj pomembnih sprememb za podjetja pa je poenotenje meril, po katerih se odmerja globa za prekrške v vseh državah članicah EU, tako da bodo v vseh državah članicah EU le te učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. Pri čezmejnih kršitvah je tako predvidena določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer odstotki odmerjenih glob lahko znašajo med 0,5% in 4% oz. 1,5% do 5% letnega prometa podjetja v zadevni državi članici oziroma državah članicah Evropske unije v predhodnem poslovnem letu in se prilagajajo glede na razširjenost kršitve.
Pripravljavci zakona kot bistveno prednost za podjetja izpostavljajo odpravo nesorazmernega bremena za podjetja in sicer bodo imela podjetja več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki (npr. ukinja se navedba telefaksa kot kontaktnega podatka). Da je slednje le minorna »olajšava« za večino podjetij, je jasno, še posebej glede na nove obremenitve, s katerimi se bodo soočala.
Do uveljavitve zakona je nekaj več kot tri mesece (točen datum bo znan bo objavi zakona v Uradnem listu RS). Zato imajo podjetja še nekaj časa, da prilagodijo poslovanje (še posebej splošne pogoje poslovanja in druge pravne dokumente) in se pripravijo na nove obveznosti.
Vir: MGRT
[1] Prispevek je dostopen tu: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/nov-zakon-o-varstvu-potrosnikov-62e274af2114e03cbee4d615.
[2] (i) Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev, (ii) Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktiva 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES; (iii) Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.
[3] Zakon o varstvu potrošnikov, Uradni list RS, št. 20/1998, 25/1998 - popr., 23/1999 - ZSVP, 110/2002, 51/2004, 117/2004 - skl. US, 46/2006 - odl. US, 114/2006 - ZUE, 126/2007, 86/2009, 78/2011, 38/2014, 19/2015, 55/2017 - ZKolT, 31/2018, 61/2020 - ZIUZEOP-A, 80/2020 – ZIUOOPE, »ZVPot«.
[4] Uradni list RS, št. 53/2007.